Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSRS Sklep Cp 3/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.04.2023 določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje predloga - zavrnitev predloga - procesne kršitve - zavrnitev pritožbe Stranka ima pravico do procesnih dejanj, med katere spada tudi predlog za izdajo dopolnilnega sklepa le, če bi ji to prineslo konkretno in neposredno pravno korist.
Okoliščina, da so predlagatelji izpodbijali tudi v celoti odločitev vsebovano v navedeni točki, torej tudi glede dela, v katerem so uspeli, ni terjala zavrženja pritožbe. UPRS Sodba I U 490/2020-28 Upravno sodišče Upravni oddelek 15.09.2021 dostop do informacij javnega značaja - zloraba pravice - pravica do izjave - dokazno breme - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - varovanje nemotenosti dela državnih organov Sodišče ugotavlja, da je zahteva prosilca z dne 20. 11. 2019 usmerjena v pridobitev informacije, prosilec pa s svojim ravnanjem v razmerju do organa svoje pravice ni zlorabil. Glede na navedeno organ prve stopnje ni imel razloga, da bi njegovo zahtevo zavrnil po tem zakonskem določilu. Z uporabo instituta zlorabe pravice se prosilcu lahko le izjemoma zavrne dostop, pri čemer so se v sodni praksi izoblikovali elementi, ki lahko kažejo na zlorabo. Tak primer je lahko pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenim interesom, nagajivost, šikaniranje ipd. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da interes prosilca, ki ga v postopku zasleduje, po ZDIJZ ni bistven, saj ta s svojo zahtevo pravne meje svoje pravice ni prekoračil.
V primeru sklicevanja na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tožnica tista, ki bi morala v oceni škodljivih posledic, ki bi ji z razkritjem informacij lahko nastale, jasno... UPRS Sodba III U 6/2020-29 Upravno sodišče Upravni oddelek 15.06.2022 tujec - odstranitev tujca iz države - prepoved vstopa v državo - nezakonito prebivanje v rs - pravica do zasebnega in družinskega življenja - združitev družine Izrečena odstranitev tožnika iz države je brez dvoma ukrep, ki bo posegel v tožnikovo pravico do zasebnosti in družinskega življenja, vendar pa njegova dejanja v Republiki Sloveniji od leta 1990 dalje (ponavljajoča se premoženjska kazniva dejanja, nezakonito bivanje, razveza zakonske zveze s ciljem pridobivanja socialnih ugodnosti in transferjev, delo na črno, neaktivnost v smislu poskusov ureditve statusa bivanja) kažejo na tožnikov odklonilen in nekritičen odnos do spoštovanja pravnega reda, zato sodišče meni, da je pravica do zagotavljanja javnega reda in varnosti, ki se odraža v zahtevi po spoštovanju pravnega reda, v konkretnem primeru močnejša od tožnikove pravice do zasebnosti in družinskega življenja. UPRS Sodba III U 89/2020-25 Upravno sodišče Upravni oddelek 14.09.2022 tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - odpoved prebivanja v Sloveniji - nevarnost za varnost in obrambo države - izgon tujca iz države - pravica do družinskega življenja Zakonodajalec je kot enega od ukrepov, ki imajo cilj zagotoviti javni red in varnost, določil tudi možnost odpovedi stalnega prebivanja tujcu, in to takrat, ko stori kaznivo dejanje, za katerega mu je izrečena nepogojna zaporna kazen, daljša od treh let. Brez dvoma bo tožniku izrečena odpoved stalnega prebivanja posegla v uresničevanje njegove pravice do družinskega življenja in posegla v vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni, da je zato ukrep tudi nesorazmeren. VSRS Sodba II Ips 50/2019 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.06.2020 pogodba o štipendiranju - upravna pogodba - štipendija za študij v tujini - kršitev pogodbene obveznosti - doktorska disertacija - dolžnost obveščanja - kršitev neznatnega pomena - zaposlitev v Republiki Sloveniji - odstop od pogodbe - odstopno upravičenje - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizija Čeprav je toženki gotovo mogoče očitati neskrbno ravnanje glede obveščanja, pa je sklad s tem, ko se je o stanju njenega študija sam pozanimal pri univerzi, sam saniral njeno kršitev oziroma dosegel namen, ki ga je obveznost obveščanja zasledovala. Nato pa je bil dolžan tako pridobljeno informacijo ponovno ovrednotiti v luči javnega interesa. Pri tem je težko sprejemljiva teza, da ne bi bilo več v javnem interesu vztrajati pri pogodbi, katere glavni pogodbeni smoter bi bil z veliko verjetnostjo uresničen čez manj kot mesec dni.
Toženkino dolžnost, da v celoti izpolni svoje pogodbene obveznosti in se za dogovorjeni čas tudi zaposli v RS, je zato treba presojati od trenutka, ko je bilo dokončno razjasnjeno, ali je tožnik od pogodbe veljavno odstopil, torej od trenutka konca te pravde. Toženka ima še vedno pravico in dolžnost, da svojo preostalo obveznost izpolni in vse dotlej, dokler se ne izteče rok za njeno izpolnitev, tožnik še ne more terjati vračila štipendije. UPRS Sodba II U 264/2018-39 Upravno sodišče Upravni oddelek 14.09.2021 gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje Dokazila pravice graditi so v zakonu opredeljena določno in izčrpno, kar po presoji sodišča pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil. Takšna ureditev torej smiselno izključuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v zakonu izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja. UPRS Sodba I U 2687/2017-9 Upravno sodišče Upravni oddelek 11.09.2018 davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - računi - nepopolni računi Za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV mora davčni zavezanec razpolagati z računom in s prilogami, ki izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje iz 82. člena ZDDV-1. To je tudi eden od zakonsko predpisanih pogojev za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Če pa takšnega računa s prilogami davčni zavezanec nima, tudi po presoji sodišča na podlagi takšnega računa ne more uspešno uveljavljati pravice do odbitka DDV. Nepopolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1 ne more nadomestiti izjava izdajatelja teh računov, niti izjave zastopnika tožnika. Na podlagi 77. člena ZDavP-2 se v davčnem postopku praviloma dokazuje z listinskimi dokazi, vendar so tudi druga dokazna sredstva dopustna, torej tudi zaslišanje prič, kot ga predlaga tožnik. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi ZDavP-2 predvideva ravno za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni, razen, če so listine formalni pogoj za uveljavljanje pravice. V predmetni zadevi... UPRS Sodba I U 2281/2017-9 Upravno sodišče Upravni oddelek 12.11.2019 davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - pravica do oprostitve plačila ddv Sodišče se strinja z dokazno oceno davčnega organa, da so v obravnavanem primeru obstajali objektivni elementi, na podlagi katerih bi tožnik moral vedeti, da ne gre za običajno poslovno prakso, pa kljub temu ni izvedel dodatnih preverjanj, na podlagi katerih bi se prepričal, da transakcija ni povezana z zlorabo oziroma goljufijo sistema DDV. Na navedeno kaže nižja razlika v ceni, dosežena s prodajo predmetnega blaga, gotovinska nakazila na transakcijski račun tožnika s strani fizičnih oseb, način poslovanja, v okviru katerega je bila koruza iz ... na Madžarskem prepeljana v ..., nato pa še isti dan v isti smeri in isti količini nazaj v druge madžarske kraje. UPRS Sodba I U 423/2015-48 Upravno sodišče Upravni oddelek 09.01.2018 zloraba prevladujočega položaja - preiskava - operater - relevantni trg - storitveni trg - geografski trg - tržni delež - telekomunikacijska infrastruktura - omejen in otežen dostop - opredelitev škode - trajajoča kršitev - vplivi na trgovanje med državami članicami - namen prava varstva konkurence Zelo veliki tržni deleži, razen v izjemnih okoliščinah, dokazujejo obstoj prevladujočega položaja.
Izkoriščevalska zloraba (exploitative abuse) je po pravni teoriji tista, ki je usmerjena neposredno proti potrošnikom, medtem ko je t. i. izključevalna zloraba (exclusionary abuse) usmerjena proti konkurentom podjetja in torej vpliva na blaginjo potrošnikov posredno. Lahko pa imajo posamezne oblike ravnanj tudi značilnosti izkoriščevalske in izključevalne zlorabe hkrati.
Prvi odstavek 9. člena ZPOmK-1 prepoveduje vsako zlorabo prevladujočega položaja (in v tem smislu enako določbo je vseboval tudi že prej veljaven ZPOmK v prvem odstavku 10. člena). Določba kot taka posebnega ugotavljanja konkretne potrošniške škode oziroma njene konkretne višine sicer ne zahteva. Drugače mora veljati v primerih izkoriščevalskih zlorab oziroma kolikor je podjetju neposredna potrošniška škoda posebej očitana.
Tudi po ustaljeni praksi Sodišča EU se 82. člen PES oziroma... UPRS sodba I U 505/2015 Upravno sodišče Upravni oddelek 08.12.2015 inšpekcijski postopek - delo na črno – prepoved opravljanja dejavnosti trgovanja z nepremičninami – nakup in prodaja nepremičnin V obravnavani zadevi je ukrep, izrečen po določbi pete alineje 3. člena ZPDZC, posledica ocene davčnega organa, da je tožnik opravljal dejavnost trgovanja z lastnimi nepremičninami na trgu oz. ugotovitve pristojnega organa iz četrte alineje prvega odstavka 13. člena ZPDZC, da je tožnik z nakupi in prodajo nepremičnin opravljal podjetniško oziroma ekonomsko dejavnost. V smislu 46. člena ZDoh-2 opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Glede na sodno prakso je za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti po ZDoh-2 odločilno, ali se opravlja na trgu ali za trg. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS tudi izhaja, da mora biti ločevanje med podjetniško in zasebno sfero istega posameznika utemeljeno z objektivnimi okoliščinami, ki morajo razkriti v kakšnem svojstvu posameznik objektivno deluje. Tako je med... VSRS sklep II Ips 42/2015 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 10.09.2015 denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - sedanja vrednost - tržna vrednost - izhodiščna vrednost - exceptio illegalis Pravilo iz prvega odstavka 44. člena ZDen ne temelji na sedanji tržni vrednosti podržavljenega premoženja. To pa ne pomeni le tega, da odškodnina za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, ne odraža tržne vrednosti nepremičnin, temveč tudi da vzpostavljanje enakosti med upravičenci, ki so premoženje dobili vrnjeno v obliki odškodnine v različnih obdobjih izvajanja zakona, ne temelji na tržni vrednosti premoženja. UPRS sodba I U 940/2015 Upravno sodišče Upravni oddelek 18.08.2015 agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - način izvrševanja premoženjskih pravic - solastnina - skupna lastnina Z vidika cilja, ki ga zasleduje ZPVAS, je bistveno le, da se premoženjske pravice (tudi lastninska pravica) z odločbo upravnega organa vrnejo članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti v obsegu, ki je enak obsegu odvzetih premoženjskih pravic (1. stavek drugega odstavka 8. člena ZPVAS), in sicer v taki obliki, da jih bodo člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko izvrševali na način, ki ga (upoštevaje pravila nekdanje agrarne skupnosti in veljavno stvarno-pravno zakonodajo) določijo v svojih pravilih. Iz določb ZPVAS ne izhaja, da je odvzete premoženjske pravice mogoče članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti vrniti le v primeru, če so v sporazumu ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti določili enako obliko izvrševanja lastninske pravice, kot je bila v času podržavljenja. Prav tako ne izhaja, da bi morala biti v tem sporazumu sploh opredeljena oblika lastninske organiziranosti ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti. VSRS sklep II Ips 287/2015 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 15.09.2016 denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - kmetijska zemljišča - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - sedanja vrednost - tržna vrednost - izhodiščna vrednost - exceptio illegalis Zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavek 44. člena Zden) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena Zden) ne pomeni, da bi moral Odlok pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji. UPRS sodba I U 564/2014 Upravno sodišče Upravni oddelek 08.07.2015 agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - istovetnost premoženjskih pravic - način izvrševanja premoženjskih pravic - solastnina - skupna lastnina Oblika lastninske organiziranosti agrarne skupnosti ob njeni ponovni vzpostavitvi ni pomembna za presojo, ali člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko zahtevajo vrnitev odvzetih premoženjskih pravic na podlagi ZPVAS. Ker člani agrarne skupnosti premoženjske pravice, ki jim bodo vrnjene s pravnomočno odločbo, skladno z določbami ZPVAS lahko izvršujejo le na enak način, kot so svoje premoženjske pravice na odvzetem premoženju izvrševali člani nekdanje agrarne skupnosti ob podržavljenju, za odločitev o utemeljenosti zahtevkov v obravnavanih zadevah ni pravno pomemben niti zapis v Sporazumu, da je agrarna skupnost organizirana kot solastninska skupnost, niti to, da ob ponovni vzpostaviti agrarne skupnosti Statut še ni vseboval ureditve načina izvrševanja premoženjskih pravic, ki bodo njenim članom s pravnomočno odločbo vrnjene na podlagi določb ZPVAS. VSRS Sklep I Up 337/2014 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 13.11.2014 prepozna tožba - napačen naslov sodišča - pomota odvetnika - ni očitna pomota Če pooblaščenec (odvetnik) tožnika pošlje tožbo na napačen naslov sodišča, v pravnem pouku pa je bil naveden pravi naslov, ne gre za odvetnikovo očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP. UPRS sodba I U 2072/2014 Upravno sodišče Javne finance 14.04.2015 DDV – dodatna odmera DDV – pravica do odbitka DDV – vsebinske zahteve – formalne zahteve – računi – sestavine računov Vsebinske zahteve v zvezi s pravico do odbitka so tiste, ki urejajo dejansko (materialno) podlago in obseg pravice, kot jih določa člen 17 Šeste direktive z naslovom „Nastanek in obseg pravice do odbitka“. Nasprotno pa formalne zahteve v zvezi s to pravico urejajo podrobna pravila in nadzor nad njenim uveljavljanjem ter pravilno delovanje sistema DDV, kot so: obveznosti glede knjigovodstva, izdajanja računov in obračuna. Glede na navedeno so po presoji sodišča zahteve glede minimalne vsebine, ki jo morajo vsebovati računi, kot to določa člen 226 Direktive 2006/112 (oziroma 82. člen ZDDV-1) vsebinske zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka in ne gre le za formalne oziroma za procesne zahteve. V predmetni zadevi je zato potrebno presoditi ali sporni računi s priloženo dokumentacijo izpolnjujejo vsebinske zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi popolnega računa, kot to določa... VSRS Sklep X Ips 222/2013 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 18.06.2015 dovoljena revizija - denacionalizacija - vrednostni kriterij - nezazidana stavbna zemljišča - izvedba glavne obravnave - vrednotenje podržavljenih zemljišč - izhodiščna vrednost - pravica do izjave - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu Po uveljavljeni in ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je kot nezazidana stavbna zemljišča mogoče vrednotiti le tista zemljišča, sicer podržavljena kot kmetijska zemljišča, ki so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer navaja, da tožnika teh podatkov, ki so jima bili posredovani z odgovorom stranke z interesom na njuno tožbo, nista prerekala, spregleda pa, da sta tožnika v tožbi predlagala izvedbo glavne obravnave in da sta zato upravičeno pričakovala, da bodo dejstva, od katerih je odvisna zakonitost
sporne določbe Odloka (v zvezi s čimer sta predlagala tudi dokazovanje z izvedencem)
, predmet obravnavanja na glavni obravnavi. V drugem odstavku 5. člena Odloka urejeno spremljanje in korekcija izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka sicer spada v... UPRS sodba I U 618/2012 Upravno sodišče Upravni oddelek 21.05.2013 denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - nezazidano stavbno zemljišče – kmetijsko zemljišče Pravni status podržavljenih zemljišč kot stavbnih bi tožnika lahko dokazala le, če bi dokazala, da so bila v času podržavljenja opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje. Sklep X Ips 475/2012 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 20.06.2013 gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – splošno načelno vprašanje – zelo hude posledice - niso izkazane Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.Gradbeno dovoljenje ni odločitev o pravici (oziroma obveznosti) izraženi v denarju.Revizija zoper sklep o stroških, ki je vsebovan v sodbi, ni dovoljena, zato v sporu o zakonitosti izdanega gradbenega dovoljenja tudi s sklicevanjem na zavrnjeni stroškovni del tožbenega zahtevka pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka ni izpolnjen.Na splošni in načelni ravni zastavljena vprašanja (katere ugovore lahko uveljavlja stranski udeleženec, ali mora izvedenec, ki opravi ogled, omogočiti strankam udeležbo na ogledu, kdaj se šteje, da je dejansko stanje sporno in mora sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo) zahtevajo le splošne in načelne odgovore. Ti pa jasno izhajajo že iz določb 43. člena, 189. člena, 194. člena, 199. člena, 200. člena in 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter 59. člena ZUS-1 in v pravni teoriji in praksi... Sklep X Ips 413/2012 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 26.02.2014 vrnitev tujca v izvorno državo - pogoji za vstop, zapustitev in bivanje tujca - odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje - dovoljenje za prebivanje - prekršek nezakonitega prebivanja - razmerje med postopkom izdaje odločbe o vrnitvi in prekrškovnim postopkom - namenska razlaga zakonske določbe - določitev roka za prostovoljno vrnitev - odstranitev iz države - nevarnost pobega - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - praksa ESČP - poseg v človekove pravice - načelo sorazmernosti - neobrazloženost sodne odločbe Postopek, v katerem policija tujcu, ki nezakonito prebiva v Sloveniji, izda odločbo o vrnitvi, je nov, samostojen upravni postopek, v katerem policija (ne glede na odločitev prekrškovnega organa o storitvi prekrška nezakonitega prebivanja) samostojno ugotavlja ali je podan kateri izmed taksativno določenih primerov iz prvega odstavka 60. člena ZTuj-2, ki opredeljujejo nezakonito prebivanje.
Določbe prvega odstavka 65. člena ZTuj-2 ni mogoče razumeti na način, da je za izdajo odločbe o vrnitvi vedno nujno najprej končati postopek o prekršku nezakonitega prebivanja, še manj pa, da bi se moral predhodni prekrškovni postopek za tujca nujno končati neugodno, da bi lahko policija tujcu izdala odločbo o vrnitvi. Smisel zakonske ureditve, da se odločba o vrnitvi izda tujcu šele po končanem postopku o prekršku, je predvsem v tem, da se tujca ustrezno kaznuje za prekršek nezakonitega bivanja, ko je še zagotovljena njegova prisotnost v RS, torej preden na podlagi...
